S strani potnikov velikokrat prejmemo vprašanja glede termike – različna, od trditev, da pozimi ne letimo, ker ni termike, do “ali vam termika pomaga” … kar je OK, balonarstvo je šport in je veda o določenih vremenskih pojavih in ker smo na Youtubu zasledili odličen primer termike, bomo v nadaljevanju napisali nekaj besed.
Kaj je termika oz. kdaj se pojavi termika?
Termika se pojavi, ko sonce segreva tla, tla pa potem toploto oddajajo od sebe, kar pomeni, da se nad tlemi naredi termični oblak (neviden 🙂 ), ki se v določenem času “odlepi” od tal in se dvigne – vsi vemo, da nas najprej zazebe v noge, ker se topel zrak vedno dviguje. Termični steber se dviguje, dokler se temperatura v stebru ne izenači z okolico, takrat termični steber izgine. Termika se najraje naredi nad temnimi površinami, lahko je to travnik, zorana njiva ali pa tudi gozd – saj vemo, da nam je poleti najbolj vroče v temnih oblačilih, kajne? Najraje nosimo svetla oblačila, ki odbijajo sonce in posledično toploto, v temnih oblačilih pa se “kuhamo”. To je to.
Termični steber
Kako termika vpliva na balon in zakaj koristi padalcem?
TOPLOZRAČNI balon – namenoma napisano z veliko – letimo s toplozračnim balonom, se pravi v balonu nastane razlika med zunanjo temperaturo (nekje od 70°navzgor je potrebnih, da balon leti), ki balon dvigne. Bolj kot ga segrevamo, hitreje se dvigujemo in dlje kot ga pustimo, da se ohlaja, hitreje se bo spuščal. Balon po potrebi segrevamo z gorilcem. In kakšno vezo ima termika z nami? Medtem, ko padalci in jadralna letala izkoriščajo termiko, da se z njeno pomočjo dvigujejo, ker nimajo motorja (govorimo o jadralnih padalcih in navadnih jadralnih letalih), pa je pri balonu nasprotno. Za dviganje si naredimo svojo “termiko”, ki jo potrebujemo za dvig. In sedaj pridemo do prave termike. Če pilot z balonom leti nivelirano (brez dviganja in spuščanja) se pravi, da je v balonu ravno prava temperatura za horizontalno letenje in če s to temperaturo prileti v termični oblak, ki je toplejši od okoliškega zraka, bo temperaturna razlika v balonu kar naenkrat manjša in balon se bo pričel spuščati. Če pilot ne predvideva, da ga pri pristanku ali nizkem preletu lahko pričaka termika, bo kaj hitro na tleh (glej Youtube video), prav tako, če pilot zazna, da je priletel v termiko, bo balon segreval, da se ne bi prehitro spuščal in v trenutku, ko bo zapustil termični steber, bo balon spet bolj segret in se bo pričel dvigovati. Če se to dogaja med pristankom, se lahko pilot poslovi od pristanka na načrtovanem travniku, saj se balon ponovno dviga 🙂 Ni nam dolgčas pri pristanku 🙂
Ali je termika nevarna pri poletu z balonom?
Načeloma ne, razen, če se pojavi pri pristanku in je posledično pristanek malo bolj trd. Je pa res, da pilotove izkušnje pripomorejo pri predvidevanju termike – če pristajamo na travniku, pred tem pa letimo čez sveže zorano njivo, je poletje, jutra so topla, lahko pričakujemo termiko … nikoli pa ni termike pozimi, zato lahko pozimi brezskrbno letimo skoz ves dan, pozimi tudi ne vidite jadralnih padalcev, ker ni termike, da bi jih dvigovala..
Še razlaga spodnjega šolskega primera, ki je bil posnet 2013 v Franciji. Na videu je lepo viden termični steber, ki vrti balone v krogu nad poljem s sončnicami – vse okoli normalno letjo, le tukaj nad poljem jih vrti. Prav tako lahko vidimo, kako nekateri baloni padajo v sončnice in se vlečejo po tleh, čez pol minute so že nad drugimi – padec temperature, ko pride v termiko – beri zgoraj 🙂
No, spet vemo nekaj več, kajne?
